Mojmir Mrak: Triodstotni primanjkljaj pri polni zaposlenosti je hoja po robu

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je na posvetu z naslovom Slovenija 2035 – od programov do ukrepov, ki sta ga organizirali GZS in Slovenska tiskovna agencija (STA), spomnila, da ko gospodarstvo diha s polnimi pljuči, diha lažje celotna družba. Zato je še posebej pomembno, da v času pred volitvami slišimo, kako politične stranke vidijo prihodnji razvoj države in s kakšnimi ukrepi nameravajo zagotoviti konkurenčno, stabilno in vključujoče poslovno okolje, je menila.

Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc je opozoril, da je bila gospodarska rast v Sloveniji lani z 1,1 odstotka najnižja po letu 2020. Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je v zadnjih treh letih skrčila za 4,4 odstotka, realni dobički v večini gospodarskih panog so se med letoma 2022 in 2024 znižali za 16 odstotkov in dodatno so se verjetno tudi lani. Opozoril je še na pešanje dinamike izvoza ter dodal, da je Slovenija v dveh letih na lestvici konkurenčnosti IMD nazadovala za osem mest. So se pa zmerno povečale investicije, poroča STA.

Na pogovoru je sodeloval tudi ekonomist Mojmir Mrak, ki je izpostavil dejstvo, da če imaš pri polni zaposlenosti in rasti triodstotni javni primanjkljaj, je to hoja po robu – ne glede na to, kaj govorijo bonitetne agencije.

Mojmir Mrak je prepričan, da bo morala vlada, katerakoli bo, po volitvah iti v fiskalno konsolidacijo, na obeh straneh bilance.

Dodal je, da bomo morali dati v drugo prestavo, po njegovi oceni pa bi morala prihodnja vlada imeti štiri prioritete. Državni strateški dokument, ki bi moral biti pripravljen že do konca lanskega leta. Fiskalna konsilidacija na obeh straneh bilance. V strateškem dokumentu mora biti opredeljeno tudi glede črpanja evropskih sredstev. In več pogovora o produktivnosti, saj bo morala vlada ujeti boljše ravnoveseje med socialo in ustvarjanjem.

Boštjančič o uvedbi kapice na socialne prispevke

Marsikaj je mogoče izboljšati, a položaj ni tako katastrofičen, kot ga prikazujejo nekatera gospodarska združenja, je komentiral Klemen Boštjančič iz Gibanja Svoboda. Konkretno o ukrepih pa je dejal, da mora država skrbeti za ustrezno okolje, ki bo omogočilo razvoj področjem, ki so opredeljena kot strateška. Pri tem je omenil panogi biotehnologije in farmacije.

Boštjančiču se zdi smiselno določiti cilj doseči 100 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2040, kar bi pomenilo gospodarsko rast v višini približno treh odstotkov. “Sliši se zelo ambiciozno, ampak mislim, da je to izvedljivo,” je dejal. Potrdil je, da je pristaš uvedbe kapice na socialne prispevke, povzema STA.

Šircelj: Zvišali bi splošno olajšavo pri dohodnini

Andrej Šircelj iz SDS je napovedal znižanje davkov. “Zvišanje splošne olajšave pri dohodnini na 8.500 evrov bo razbremenilo gospodarstvo,” je dejal in omenil še ukinitev petega dohodninskega razreda ter uvedbo socialne kapice. V SDS bi olajšali poslovanje normirancev, pa tudi upokojencev in študentov. “Poleg tega bomo poenostavili davčne olajšave za investicije ter za raziskave in razvoj in seveda tudi zmanjšali davčne stopnje,” je povedal.

Matevž Frangež iz SD je menil, da je potrebna sprememba mentalitete. “Doseči moramo soglasje, da ta država potrebuje moderno industrijsko politiko, ki bo vlagala tako v razvojno infrastrukturo kot v spodbude za razvoj novih izdelkov,” je dejal. Slovenija se mora tudi aktivno začeti pripravljati na priložnosti, ki jih prinaša evropski sklad za konkurenčnost. Glede davčne zakonodaje pa je povedal, da morajo biti njene spremembe izvedene pametno. “Ne zniževanje davkov na pamet, tudi socialnih prispevkov ne, zato smo precej zadržani do ideje o socialni kapici,” je dejal, dodaja STA.

Vrtovec: Podjetnike se slika kot razredne sovražnike

Podobno je Jernej Vrtovec iz koalicije NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča menil, da je treba spremeniti družbeno klimo v državi. “Podjetnike in gospodarstvenike se slika kot neke razredne sovražnike, kot tiste, ki le pobirajo dobičke,” je opozoril. Preoblikoval bi sistem davka od dohodkov pravnih oseb, “da zadržimo v državi velika podjetja, kolikor jih je še”. Predlagal je še spremembe dohodninske lestvice z najvišjo davčno stopnjo pri 42 odstotkih ter uvedbo socialne kapice.

Za takojšnjo uvedbo socialne kapice, in sicer pri 2,5-kratniku povprečne plače, se je zavzel tudi Anže Logar iz stranke Demokrati Anžeta Logarja. Državni proračun bi načrtoval v štiriletnih ciklih, pri tem pa rast porabe za prednostna področja, kot so zdravje, varnost, izobraževanje, razvoj, gospodarstvo, vezal na stopnjo inflacije in gospodarsko rast. Za preostale postavke bi veljala nižja rast porabe in po štirih letih bi dobili uravnan in razvojni proračun, je dejal. Opozoril je še na težave pri umeščanju v prostor in predlagal združitev vseh soglasodajalcev v enega, piše STA.

Luka Mesec iz koalicije strank Levica in Vesna je menil, da potrebujemo industrijsko strategijo, s katero bi določili ključne panoge, ki bodo deležne spodbud. Pomembno se mu zdi vključevanje zaposlenih v lastništvo, kajti le tako bomo dobili motivirane zaposlene, stabilne lastnike in lokalno odgovorno lastništvo. Potrebna se mu zdi še davčna reforma. Ta naj bi šla v smeri obdavčitve davka na premoženje, pri čemer je omenil prazna stanovanja, ter davčne razbremenitve dela.

Vladimir Prebilič iz stranke Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča je predlagal ustanovitev razvojnega sklada, s čimer bi zagotovili, da bodo inovativni podjetniki ostali doma. “Želimo znižati davčno breme dela,” je nadaljeval in pozval še k modernizaciji šolstva. To namreč zaostaja za potrebami trga dela, je pojasnil. Potrebno se mu zdi tudi povečanje investicij v znanost ter raziskave in inovacije.

Andrej Perc iz stranke Resni.ca je predlagal ustanovitev posebnih gospodarskih con po vzoru nekaterih drugih držav, v katere bi privabili “svetovne igralce”, denimo proizvajalca električnih vozil Tesla, tovarno gorivnih celic ali proizvajalca dronov. Za povečanje natalitete pa bi ustanovil poseben sklad za vsakega rojenega otroka, v katerega bi država vplačevala po 100 evrov na mesec, denar pa bi bilo mogoče porabiti le za šolanje, odprtje podjetja ali pa rešitev stanovanjskega problema.